-
![Obilje dobrega v ovčjem mleku in sirue]](http://nakupujmoskupaj.si/sites/default/files/styles/novice_zacetna/public/novice/ovce2.jpg?itok=3D34FBXF "Obilje dobrega v ovčjem mleku in siru")
Eko kmetija in sirarna Vovše (ovčji izdelki) - (povzeto po Marija Merljak, univ. dip. ing. živ. teh.), 20.5.2017 - V ovčjem mleku in izdelkih iz njega je izredno dobro razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami, ima pa tudi štiri do petkrat več konjugirane linolne kisline. Po podatkih številnih raziskav ta varuje pred aterosklerozo ter rakom dojke, debelega črevesja, prostate, kože in jeter ter odlično pomaga pri zdravem hujšanju in oblikovanju telesa. V ovčjih izdelkih najdemo obilo mineralov in prav vseh je količinsko več kot pri kravjem in kozjem mleku ter proizvodih. V ospredju so mangan za boljše delovanje ščitnice zoper osteoporozo in bolečine v sklepih, za boljši spomin in dobro voljo. Zelo veliko je molibdena, ki je sestavina encimov za razstrupljanje telesa. V ovčjem mleku in izdelkih je tudi visoka vsebnost biotina za zdrave lase in kožo, zoper bolečine v mišicah in za manjšo utrujenost. V ovčjem siru je tudi veliko magnezija. Ker so zraven še vitamin C in D ter kalcij in cink, ovčji sir izboljšuje gibčnost kosti.
-
Ekološka kmetija Darja (piše Darja Kürner), 29.4.2017- Sodobna prehranjevalna veriga predstavlja pridelavo hrane, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen “vse za ceno dobička”. Še posebej so dragocene majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastlinska in/ali živalska) pridelana in ne proizvedena.
Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik z predniki, z izročilom – vse zato, da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike, enake od Kanade do Avstralije in od Skandinavije do JAR. Gospodarska globalizacija je namreč povzročila hitro rast in moč korporacij ter bank, a hkrati tudi finančno nestabilnost, odvisnost, brezposelnost in veliko okoljskih sprememb. Kot ena izmed rešitev tovrstnega problema je lahko spodbujanje pridelave hrane na lokalni ravni (lokalna samooskrba). Lokalnim ponudnikom je treba pomagati, da se osamosvojijo od globalnega trga.
-
Ekološka kmetija Mihelčič (piše Marjetka Mihelčič), 4. april, 2017 - Navkljub vsemu delu, ki ga v zgodnji pomladi na kmetiji ne manjka, si zaželim slastne domače torte! Morda pa ravno zato? Za obnovo energije, za srečo na obrazu mojega sina, ko sliši stavek: »Torto bomo pekli!«. Še posebej se prileže za posladek po grenkem regratu v solati.
Po 25 letih najrazličnejših kombinacij za tortni biskvit je ta res osvežilno presenečenje: tako preprost, hiter, rahel, a brez sladkorja in rahljalnih sredstev. Odlikujeta ga plemeniti okus in vonj po medu ter ajdi – čebele že vedo, zakaj jo ljubijo.
-
Ekološka kmetija Zeleni grič (Vesna Klinc), 28. marec, 2017 - Pred kratkim je v naš e-mail predalček priletela pošta. Ko smo jo odprli smo ugotovili, da gre za okusen recept naše ponudnice Vesne Klinc, ki je v lonec spretno zamešala sestavine, ki jih v pomladnih mesecih že ponuja narava. Njena bistvena sestavina so koprive, ki so ene izmed najbolj zdravilnih rastlin na svetu. Za piko na i je juhi dodala trobentice. Čas priprave - 15 min.
Naj vam tekne ! :)
-
Delo.si: Maja Prijatelj Videmšek, 19. marec, 2017 - Poročilo o pravici do hrane obsoja multinacionalke, da sistematično zanikajo nevarnosti pesticidov.
»Čeprav so prizadevanja za prepoved pesticidov in njihovo pravilno uporabo pomemben korak v pravo smer, je najbolj učinkovita metoda za dolgoročno zmanjšanje tveganja njihovi izpostavljenosti odmik od industrijskega kmetijstva,« je nedvoumno sporočilo poročila. Alternativni sistem ekološkega kmetijstva že obstaja in primerjalne študije kažejo, da lahko nahrani vse prebivalce. Če upoštevamo tudi druge kazalnike kot donosnost na hektar, je takšen sistem bolj dobičkonosen in zaradi manjše energetske intenzivnosti omiljuje učinke podnebnih sprememb.
-
Ekološka kmetija Zlate misli, 19. marec 2017 - Demeter je nadstandard ekološkega kmetijstva in pogojuje najprej vstop v ekološko in postopen prehod v certificirano biološko – dinamično pridelavo. Po našem vedenju ta predstavlja najvišji možni standard v postopku pridelave in predelave v svetovnem merilu. Za kmeta pomeni, da v skladu s sezonskimi in astronomskimi ritmi, uporabo zeliščnih pripravkov in uporabo lokalno prilagojenih sort ustvarja pogoje za razvoj zdravih in uravnovešenih rastlin, ki obrodijo pridelek najboljše možne kakovosti – živo hrano. Zrnje, ki ga žanjemo in predelamo v moke, zdrob, kosmiče in drugo mora biti še vedno zmožno kaliti oz. živeti. Tega pogoja v ostalih standardih nismo zasledili.
-
Ekološka kmetija Zlate misli, 18. januar 2017 - Pred časom smo dobili posredovan pomislek ene izmed strank, kjer med drugim tudi mi tržimo svoje proizvode (www.nakupujmoskupaj.si). Glasil se je: »Zakaj ima ekološki proizvod v nakupovalnih centrih in specializiranih prodajalnah podobno ali v določenih primerih celo nižjo ceno kot proizvod, ki ga lahko kupim v sklopu vašega projekta od lokalnega kmeta?«. Odgovor je seveda kot vedno večplasten.
-
Ljubljana, 29. april 2016 - "Narava da, narava vzame..." Tako je nedaven zasuk v vremenu opisal Brane s kmetije Šorli. Na srečo jo je ta primorska kmetija odnesla brez posledic, tako kot tudi druge partnerske kmetije s primorskega in kraškega konca. Tudi s kmetije Mehak poročajo, da nimajo velike škode po zmrzali. Sneg je zapadel, vendar razen nekaj polomljenih vej na sadju in vinogradu ter poležene trave na travnikih, ni naredil škode. Je pa naredil veselje našim otrokom, pravi Jožica Mehak. Še nekaj kmetij se nam je oglasilo, da jim je vremenska ujma prizanesla, čeprav se bo škoda pokazala na daljši rok.
-
Ljubljana, 29. februar 2016 – Ekipa projekta Nakupujmo skupaj je bila v okviru programa ”Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope 2016” ena izmed povabljenih na okrogli mizi ”Od pridelave do nakupa lokalno pridelanega”, ki je 24. februarja potekala v Veliki sejni dvorani Mestne hiše v Ljubljani. Na dogodku smo izmenjali mnenja in izkušnje s tega področja.
Na okrogli mizi so poleg našega Uroša Brica sodelovali še Gorazd Maslo (Oddelek za varstvo okolja, MOL), Urša Šebenik (Inštitut za trajnostni razvoj), Ana Ogorelec (specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana), Andrej Drevenšek (pridelovalec zelenjave iz Podutika), Petra Križan (Turizem Ljubljana) in Tomaž Juvan (Hostel Celica).
Klikni za več info na naslov novičke!
-
23. februar 2016 - Preteklo nedeljo se je ekipa naših prostovoljcev skupaj s ponudnikom s kmetije Prebil odpravila na bližnji Rožnik, kjer so nam v gostilni prijazno odstopili prostor za predstavitev našega projekta, mi pa smo poskrbeli za degustacijo in pokušino dobrot nekaterih naših ponudnikov. Vse mimoidoče smo informirali o našem projektu in bili prijetno presenečeni nad pozitivnim odzivom, saj smo pridobili kar nekaj novih članov, srečali pa smo tudi nekaj naših stalnih. Prijetno smo pokramljali in si izmenjali nekaj mnenj. Dan smo preživeli v dobri družbi in naredili nekaj dobrega za naš projekt, ki se med Ljubljančani in okoliškimi prebivalci kar lepo “prijemlje”.
To sredo, 24. februarja, smo med drugim tudi vabljeni na dogodek v organizaciji MOL-a, ki je naš projekt prepoznala kot primer dobre prakse na področju samooskrbe. V sklopu projekta Ljubljana - Zelena prestolnica Europe 2016 organizira okroglo mizo s tega področja, v okviru katere se bodo predstavile različne vsebine in primeri dobrih praks – tudi mi. Prav lepo vabljeni vsi, da se nam pridružite na dogodku, ki se bo zgodil torej v sredo 24. februarja 2016 ob 16. 00 uri v Veliki sejni dvorani v Mestni hiši v Ljubljani. Če pa se boste prihodnjo nedeljo mudili na Rožniku, imamo veselo novico – ponovno nas boste našli v bližini gostilne! Se vidimo!
-
Ljubljana, 4. februar 2016 - Zvesti člani Nakupujmo skupaj ste nas, organizatorje, že večkrat opozorili na problematiko plastičnih vrečk na naših organiziranih sredinih dostavah vaših naročil. Tudi ekipa prostovoljcev in nekateri ponudniki se zavedajo dejstva, da je potrebno plastične vrečke in drugo embalažo zmanjševati oz. jo vsaj pravilno ločevati. Žal pa marsikateri ponudniki velikokrat zaradi stiske s časom, finančnih razlogov in lažjega razdeljevanja vaših naročil nimajo druge možnosti, kot da za vas pridelke pripravijo prav v plastičnih vrečkah. Zato smo se odločili, da vam poskušamo na enem mestu podati vse informacije okrog te problematike.4. februar 2016 - Zvesti člani Nakupujmo skupaj ste nas, organizatorje, že večkrat opozorili na problematiko plastičnih vrečk na naših organiziranih sredinih dostavah vaših naročil. Tudi ekipa prostovoljcev in nekateri ponudniki se zavedajo dejstva, da je potrebno plastične vrečke in drugo embalažo zmanjševati oz. jo vsaj pravilno ločevati. Žal pa marsikateri ponudniki velikokrat zaradi stiske s časom, finančnih razlogov in lažjega razdeljevanja vaših naročil nimajo druge možnosti, kot da za vas pridelke pripravijo prav v plastičnih vrečkah. Zato smo se odločili, da vam poskušamo na enem mestu podati vse informacije okrog te problematike.
-
Ljubljana, 1. februar 2016 - Konec leta 2015 je v Sloveniji izbruhnila afera o slovenskem medu in verjetno ste vsi zasledili kakšen članek o uporabi nedovoljenih sredstev v čebelarstvu. V pogovorih z našimi čebelarji smo izvedeli, da tovrstna afera neupravičeno meče apriori slabo luč na slovenske čebelarje. Tisti čebelar, ki nič ne skriva, z veseljem vsakega člana sprejme na domu. Tak čebelar je predan čebelar. Čebele so za čebelarje tudi družina in pravi čebelarji nikoli ne želijo škodovati ali ubijati čebele s kemikalijami in toksičnimi zvarki. Zato je vprašanje, kateri čebelar to počne in zakaj. Najbrž je prodaja tista večja sla od ljubezni do čebelarstva, ki lahko pretehta na drugo stran. Takšnih čebelarjev v našem projektu ni.