• Obilje dobrega v ovčjem mleku in sirue]

    Eko kmetija in sirarna Vovše (ovčji izdelki) - (povzeto po Marija Merljak, univ. dip. ing. živ. teh.), 20.5.2017 - V ovčjem mleku in izdelkih iz njega je izredno dobro razmerje  med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami, ima pa tudi štiri do petkrat več konjugirane linolne kisline. Po podatkih številnih raziskav ta varuje pred aterosklerozo ter rakom dojke, debelega črevesja, prostate, kože in jeter ter odlično pomaga pri zdravem hujšanju in oblikovanju telesa. V ovčjih izdelkih najdemo obilo mineralov in prav vseh je količinsko več kot pri kravjem in kozjem mleku ter proizvodih. V ospredju so mangan za boljše delovanje ščitnice zoper osteoporozo in bolečine v sklepih, za boljši spomin in dobro voljo. Zelo veliko je molibdena, ki je sestavina encimov za razstrupljanje telesa. V ovčjem mleku in izdelkih je tudi visoka vsebnost biotina za zdrave lase in kožo, zoper bolečine v mišicah in za manjšo utrujenost. V ovčjem siru je tudi veliko magnezija. Ker so zraven še vitamin C in D ter kalcij in cink, ovčji sir izboljšuje gibčnost kosti.

  • Lokalna samooskrba

    Ekološka kmetija Darja (piše Darja Kürner), 29.4.2017- Sodobna prehranjevalna veriga predstavlja pridelavo hrane, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen “vse za ceno dobička”. Še posebej so dragocene majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastlinska in/ali živalska) pridelana in ne proizvedena.

    Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik z predniki, z izročilom – vse zato, da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike, enake od Kanade do Avstralije in od Skandinavije do JAR. Gospodarska globalizacija je namreč povzročila hitro rast in moč korporacij ter bank, a hkrati tudi finančno nestabilnost, odvisnost, brezposelnost in veliko okoljskih sprememb. Kot ena izmed rešitev tovrstnega problema je lahko spodbujanje pridelave hrane na lokalni ravni (lokalna samooskrba). Lokalnim ponudnikom je treba pomagati, da se osamosvojijo od globalnega trga.

     

     

  • LOČEVANJE: Še vedno ne vemo kam sodijo kateri odpadki?

    Ločevanje odpadkov je že kar lep čas "aktualno" in vedno bolj so na vseh lokacijah dostopni tudi ekološki otočki. Se nam pa vseeno velikokrat zgodi, in mislim, da nismo edini s takšnimi težavami, da še vedno kdaj sploh ne vemo, kam sodi kakšen odpadek. In potem, če le utegnemo, se na hitro potrudimo pridobiti informacije, če ne, smet žal pristane v mešanih odpadkih. 

  • Ja itak, zdaj pa je že kar vse domače, naravno, kmečko …

    Zanimivo je opazovati, kako se v prehrambeni industriji na vse pretege in načine želi prikazati na ta način, da je zdaj na trgovinskih policah že kar vse domače, lokalno, naravno itd. Beseda 'kmečko' ali 'domače' lahko v teoriji uporabi prav vsak pri prodaji izdelka, pa čeprav s tem nima prav nobene veze. Ker lahko 'domače' na etiketo napiše prav vsak, potrošnik težko loči zrnje od plevela.

  • Novosti, ki jih uvajamo ...

    Glede na številne predloge in feedbacke vseh članov bomo v naslednjih tednih poskusili projekt izboljšati z v članku pojasnjenimi dejanji, ki jih bomo v mesecu novembru čim preje poskusili realizirati. Nekateri izdelki bodo na zalogi, sodelovanje z organizacijo ozimnic ter uvajanje pavšala. Več preberite v članku. 

     
  • In komu verjamete vi?

    Po objavi nedavnega prispevka Lahko po vsem tem zaupamo prehrambeni industriji je iz strani naših bralcev novic prišlo do kar nekaj dodatnih vprašanj in dilem. Marsikateri bralec je namreč skeptičen do tovrstnih objav in preprosto težko verjame, da se lahko kaj podobnega dogaja tudi pri nas.

  • Zdravi nasveti: Česa ne smemo početi po obroku

    Velika večina nas je bila opozorjena na stvari, katerim naj bi se bilo po obroku bolje izogibati. Kakšni izmed teh nasvetov so zagotovo resnični in nam pomagajo, a kar nekaj jih je le mitov. Ločili smo dejstva od fikcij in ponujano vam nekaj nasvetov, kako se lahko po jedi izognemo prebavnim težavam. 

  • Preverimo slovensko lokalno kakovost

    V septembru in oktobru potekajo dnevi odprtih vrat, namenjeni spoznavanju vsega, kar je povezano s pridelavo in predelavo lokalne hrane, življenja in dela na podeželju ter nenazadnje druženju z lokalnimi pridelovalci/predelovalci hrane.

  • Les je nova stara surovina

    Nikoli nisem bila posebej pozorna na različne materiale nakita. No niti ne bom trdila, da nisem bila pozorna, sklepala sem, da je pač večino nakita iz različnih kovin  jeklo, srebro, zlato, belo zlato ... No pa saj večino tudi je iz kovin. Potem pa sem bila letos na morju naravnost navdušena nad nakitom iz lesa oljke. Zame novo odkritje. 

  • Malice v službi – "večni problem"

    Si lahko predstavljate vašega dedka in babico, kako sta, v času malice, skočila na bencinsko črpalno po malico. Mogoče ne ravno na bencinsko črpalko po sendvič, ampak npr. v menzo ali gostilno. Takšne vrste obrokov so namreč danes vedno bolj pogoste. 

  • Zdravju prijazne dišave doma

    Tudi, če jih ne uporabljate doma, jih vseeno zagotovo poznate s televizijskih oglasov. Dišava tista, dišava ta, osvežilec zraka takšen in drugačen, svečke takšne in še bi lahko naštevali ... Če povzamem, vsi odišavljeni predmeti, ki nam zrak v domu pravzaprav onesnažujejo. 

  • Gosi prenesle genetsko spremenjene žitarice

    Stvar je na nek način smešna, po drugi strani pa neprijetna. Zaradi gosi, ki rade jedo in pač izločajo semena kakor in kamor se jim zdi, lahko pride tudi do mednarodnega problema. Tako namreč pomešajo vrste pridelkov, kar pomeni težave za uveljavljanje patentov kot tudi težave pri izvozu, kjer hočejo ali nočejo točno določene sorte pšenice.

Strani