-
![Obilje dobrega v ovčjem mleku in sirue]](http://nakupujmoskupaj.si/sites/default/files/styles/novice_zacetna/public/novice/ovce2.jpg?itok=3D34FBXF "Obilje dobrega v ovčjem mleku in siru")
Eko kmetija in sirarna Vovše (ovčji izdelki) - (povzeto po Marija Merljak, univ. dip. ing. živ. teh.), 20.5.2017 - V ovčjem mleku in izdelkih iz njega je izredno dobro razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami, ima pa tudi štiri do petkrat več konjugirane linolne kisline. Po podatkih številnih raziskav ta varuje pred aterosklerozo ter rakom dojke, debelega črevesja, prostate, kože in jeter ter odlično pomaga pri zdravem hujšanju in oblikovanju telesa. V ovčjih izdelkih najdemo obilo mineralov in prav vseh je količinsko več kot pri kravjem in kozjem mleku ter proizvodih. V ospredju so mangan za boljše delovanje ščitnice zoper osteoporozo in bolečine v sklepih, za boljši spomin in dobro voljo. Zelo veliko je molibdena, ki je sestavina encimov za razstrupljanje telesa. V ovčjem mleku in izdelkih je tudi visoka vsebnost biotina za zdrave lase in kožo, zoper bolečine v mišicah in za manjšo utrujenost. V ovčjem siru je tudi veliko magnezija. Ker so zraven še vitamin C in D ter kalcij in cink, ovčji sir izboljšuje gibčnost kosti.
-
Ekološka kmetija Darja (piše Darja Kürner), 29.4.2017- Sodobna prehranjevalna veriga predstavlja pridelavo hrane, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen “vse za ceno dobička”. Še posebej so dragocene majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastlinska in/ali živalska) pridelana in ne proizvedena.
Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in integriranost ljudi je tisto, kar nam omogoča obstanek in preživetje v odnosu do globalističnih trendov, ki nam vztrajno režejo korenine, stik z predniki, z izročilom – vse zato, da bi iz nas končno naredili standardizirane potrošnike, enake od Kanade do Avstralije in od Skandinavije do JAR. Gospodarska globalizacija je namreč povzročila hitro rast in moč korporacij ter bank, a hkrati tudi finančno nestabilnost, odvisnost, brezposelnost in veliko okoljskih sprememb. Kot ena izmed rešitev tovrstnega problema je lahko spodbujanje pridelave hrane na lokalni ravni (lokalna samooskrba). Lokalnim ponudnikom je treba pomagati, da se osamosvojijo od globalnega trga.
-
Ločevalne diete in prilagojeni jedilniki le z določenimi vrstami hrane ob točno določenem zaporedju (npr. en teden so obroki sestavljeni samo iz ogljikovih hidratov naslednji teden pa le iz beljakovin) vlivajo upanje obupanim ljudem, ki želijo shujšati. A kaj ko so rezultati kratkoročni ...
-
V zadnjih desetletjih število ljudi s prekomerno telesno težo naglo narašča in posledično postaja "debelost" epidemična v vsem razvitem svetu. In kar je še bolj skrb vzbujajoče – debelost močno vpliva na otroke, saj naj bi se po podatkih svetovne zdravstvene organizacije v zadnjih dvajsetih letih število predebelih otrok kar podvojilo.
-
Uvedba davčnih blagajn za gotovinsko poslovanje prinaša nekaj manjših sprememb pri izvajanju naših skupnostnih nakupov. 10% strošek za organizacijo skupnostnega nakupovanja se pri oddaji naročila NE BO VEČ posebej obračunaval, ampak BO ŽE avtomatsko vštet v dano ceno vsakega pridelka oz. izdelka.
Ta sprememba je ZGOLJ birokratske narave, da nam, kot organizatorjem in ponudnikom ni treba imeti in voditi dvojnih davčnih blagajn, NE BO vplivala na to, da boste zaradi nje pridelke/izdelke kupili dražje ali ceneje in za člane NE spremeni ničesar, gre zgolj za drugačno obračunavanje cen oz. poenostavitev gotovinskega plačevanja.