Pred časom smo dobili posredovan pomislek ene izmed strank, kjer med drugim tudi mi tržimo svoje proizvode (www.nakupujmoskupaj.si). Glasil se je: »Zakaj ima ekološki proizvod v nakupovalnih centrih in specializiranih prodajalnah podobno ali v določenih primerih celo nižjo ceno kot proizvod, ki ga lahko kupim v sklopu vašega projekta od lokalnega kmeta?«. Odgovor je seveda kot vedno večplasten.
Z ekonomskega vidika je vprašanje popolnoma na mestu. Saj je globalno gledano za Evropski trg pridelati zelenjavo v Španiji (Almeriji), ovčje meso v Novi Zelandiji in uvoziti proseno kašo iz Kitajske finančno najbolj ugodno. Pridelava je najbolj prilagojena tamkajšnjim okoljsko-klimatskim pogojem. Posledično lahko pridelujejo z nižjimi stroški določen proizvod v večjih količinah in je končni proizvod za končnega potrošnika cenejši. Vse lepo in prav.
Ko vključimo socialni vidik je na enoto nižja cena pridelave zelenjave, ki zahteva kljub strojni avtomatizaciji veliko ur ročnega dela v procesu pridelave, spravila in pakiranja povezana s cenejšo delovno silo. Na primer v Almeriji so ti delavci veliki meri ekonomski migranti iz afriških držav, ki so izpostavljeni sodobnemu suženjstvu v človeka nevrednih življenskih pogojih. Na drugi strani pa imamo slovenskega kmeta, ki je kljub višajočim se stroškom pridelave primoran nuditi najnižjo možno ceno za določen proizvod v veliko primerih pod samo lastno ceno. Torej sta pod črto socialno-ekonomsko ogrožena tako delavec v Almeriji, kot naš kmet. Prikrajšani smo pa vsi z zmanjšano prehransko varnostjo. Poznate tistega, ki za vas proizvede večino zaužite hrane?
Vedno bolj postaja pomemben tudi okoljsko-energetski vidik. Globalizacija je zakon. Deluje za večino dobrin, ki jih lahko proizvedemo ali najdemo samo v določenih okoljih. V strojništvu točno vemo, kje bomo določeno surovino znane kakovosti lahko kupili z nekaj kliki na računalniku, ker je drugje ni možno dobiti. Hrano pa pridelujemo po vsem svetu. S prehranskega vidika je tista proizvedena v našem okolju še najbolj prilagojena našim fiziološkim potrebam. Torej je z vidika energije in posledično okolja prevažanje suhe snovi in vode na stotine kilometrov z neobnovljivim virom energije popolnoma nesmisleno in globoko zgrešeno. Dolgo in kratkoročno pa ceno zato plačujemo vsi v obliki večajočih se vremenskih neprilik oz. klimatskih sprememb.
Neposredno za potrošnika je pa verjetno najpomembnejši prehranski vidik. Zaradi dolgih transportnih poti spravilo zelenjave in sadja poteka v fazi tehnološke zrelosti. Pomeni, da le-ta nimata pravilnega razmerja hranil, vitaminov in sladkorjev ter se ohranja umetno »svež« dokler v najboljšem primeru nekaj dni kasneje ne pristane v nakupovalnem vozičku. Temu lahko rečemo ekološko pridelano, v nobenem primeru pa ne ekološka kakovost.
Vsi smo potrošniki in premalo se zavedamo, da lahko nekaj spremenimo. In sicer vsak dan. Z vsakim posameznim nakupom podpremo kmeta z obrazom in zgodbo ali pa korporacijo, kjer je pomemben samo ekonomski vidik. Tega se večina naših strank krepko zaveda, saj z njimi rastemo že šesto leto v obliki zelenjavnih in sadno-žitnih košaric. Prav tako že dobro leto sodelujemo v različnih stabilnih partnerstvih, kot je skupinsko naročanje Nakupujmo skupaj.
Upamo, da se bomo vsak zase dnevno vedno bolj zavedali moči, ki jo imamo.
Naša partnerska Ekološka in biodinamična (Demeter) kmetija Zlate misli: Maja in Matjaž Turinek
Najdete jih lahko na: https://www.facebook.com/zlatemisli/?ref=ts&fref=ts in http://www.zlate-misli.si/
