Statistike napovedujejo, da bo do leta 2020 v Združenih državah Amerike kar 45% prebivalcev predebelih (indeks telesne mase čez 30 kg/m2). Pa poglejmo ta podatek za Slovenijo – na slovenskih tleh je kar 54% odraslih v starostnem obdobju od 25 do 64 let čezmerno prehranjenih (indeks telesne mase nad 25kg/m2), od tega velja 15% vseh oseb za debele. Najhuje pa je, da se vse pogosteje debelost pojavlja tudi pri otrocih in mladostnikih.
Zakaj zahodne države postajajo vedno bolj ‘debele’?
Mati narava nam je v telo pred mnogimi leti vcepila natančna navodila za našo presnovo. Toda kaj ko človek že nekaj stoletji to preprosto zanemarja in naši presnovi posiljuje z umetno proizvedenimi sladkorji, belo moko, poliranim rižem in ostalimi obdelanimi oz. rafiniranimi živili.
In prav te poceni t.i. ''hitri ogljikovi hidrati'' najbolj redijo. Ljudje najpogosteje vidimo rešitev v raznih shujševalnih kurah, ki jih lahko najdemo na vsakem koraku. Seveda pa se tega še predobro zaveda tudi industrija, ki si z raznimi shujševalnimi dietami in prehranskimi dopolnili polni žepe. Pretveza za hitro izgubo kilogramov in ‘'čudežna’' sestavina, ki jo je moč dobiti le pri njih – samo plačati jo morate. Ko bi res bilo tako lahko.
Najbolj žalostno ...
Nedavne študije potrjujejo to, kar je znano že nekaj časa – žal so debeli ljudje pogosto nižji sloj prebivalstva, ki si zaradi finančne stiske raje privošči poceni ogljikohidratno hrano in sladke pijače. Na drugi strani pa naj bi predvsem bogati sloj imel dovolj časa in denarja za pravilno in premišljeno prehranjevanje, zato naj debelost ne bi bila pod vprašajem.
Ne zavedamo pa se, da prepoceni kalorična hrana vztrajno viša nacionalne stroške zdravstva. Kar vsak tretji Američan naj bi bil tako vključen v program za zmanjšanje revščine, več kot 50 milijonov pa jih je v programu Medicaid – zdravstveni program, ki ga je ameriška vlada ustanovila za zdravstveno pomoč revnejšim.
Slovensko zdravstveno stanje pa ni nič kaj boljše. Čeprav naj bi bila Slovenija socialna država z javnim zdravstvom, pa se včasih temu ne zdi tako, saj je marsikateri Slovenec to doživel na lastni koži. Zdi se, da se tudi v zdravstvu vse vrti le še okoli denarja in stroškov.
Naj ponazorimo sliko na konkretnem primeru – oče enega izmed sodelujočih pri projektu Nakupujmo skupaj je nedavno, zaradi težav s krvnim pritiskom in holesterolom kot posledica debelosti, zaprosil za pregled krvi. Napotnico je dobil od osebnega zdravnika, toda na pregled je moral čakati več kot tri mesece. Ker so bile zdravstvene težave vedno hujše, je poklical v ordinacijo in vprašal, ali bolj nujnih primerov ne vzamejo prej in dobil odgovor, da “lahko že naslednji teden, le plačati mora – samoplačniško”.
Sprašujemo se, kako je sploh lahko mogoče dobiti tak odgovor? Ali to torej pomeni, da si v ordinaciji puščajo proste termine in tako paciente zvabijo na samoplačniški trik, ker vedo, da pri zdravju nihče ne špara?
