Prejšnji teden je državni statistični urad objavil brošuro z naslovom O kmetijstvu doma in drugje po EU. Rezultati govorijo svoje – v 27 državah EU (rezen Hrvaške) skrbi za pridelavo hrane povprečno vsah dvajseti prebivalec, v Sloveniji pa vsak deseti.
Večina podatkov, uporabljenih v brošuri, je črpanih iz t.i. najpopolnejšega statističnega raziskovanja tj. popis kmetijstva, kjer so zajeta vsa kmetijska gospodarstva. Med ostalimi podatki v brošuri so navedene tudi informacije o ekološkem kmetovanju. Leta 2010 je bilo v Sloveniji več kot 2000 ekoloških kmetij, delež kmetij pod ekološko odbelavo pa znaša več kot šest odstotkov.
Drugače pa je najbolj razširjena poljščina pri nas koruza, leta 2010 pridelana na skoraj 37 odstotkih njiv. Reja govedi in prireja mleka pa sta najpomembnejši živinorejski panogi, ki skupaj predstavljata kar 58 odstotkov vrednosti celotne živinoreje.
Čeprav v 27 državah EU kmetijstvo prispeva le 1,2 odstotka k celotnemu BDP, je vseeno ena najpomembnejših gospodarkih panog. Prebivalstvo oskrbuje s kakovostno hrano, skrbi za ohranitev kulturne krajine ter pozitivno učinkuje na razvoj podeležlja. Ne smemo pa pozabiti da obenem tudi ustvarja delovna mesta.
Kmetijstvo v 21. stoletju je pomemben del preostalega gospodarstva, saj zagotavlja vhodne surovine za agroživilsko industrijo in v dopolnilnih dejavnostih dopolnjuje turistično ponudbo.
Vir: Vecer.com
