Naše ponudnike smo povprašali, kakšno mnenje in izkušnje imajo z nakupovanjem v povezavi s stresom. Stres je danes naš vsakdanji sopotnik, občutimo ga lahko na vsakem koraku. Številni stres doživljamo tudi med nakupovanjem. Stresnim dejavnikom smo izpostavljeni pred vstopom v trgovino (gneča na cesti, iskanje parkirišča, pomankanje časa, denarja ...) in takoj ob vstopu vanjo (vzdušje v trgovini, temperatura, vonj, nekorektni odnosi zaposlenih, čakanje v vrsti, glasba, videokamere ...). Čedalje več kupcev in trgovcev se zaveda, da je zadovoljstvo kupca pomembno. Naše zadovoljstvo je v prvi vrsti povezano z odnosi ter kvaliteto nakupa. Nekateri kupci se zato odločajo za druge, bolj izpopolnjujoče oblike nakupovanja (tržnica, skupnostni nakupi, obiskovanje kmetij …). Ti načini ponovno vzpostavljajo zaupanje v trgovce in nam prinašajo dve bistveni dobrini današnjega časa - zdravje in čas.
Zanimalo nas je, kaj lahko o nakupovanju in stresu povedo naši ponudniki, saj se znajdejo na obeh straneh nakupovalne osi – kot trgovci in kot kupci.
Spodaj si preberite, kaj so nam zaupali, njihovi odgovori vas zagotovo ne bodo pustili ravnodušne.
Dr. MATJAŽ TURINEK, biodinamična kmetija Turinek
Glede na nizko stopnjo samooskrbe v Sloveniji je velika verjetnost, da bo izdelek, ki ga kupimo v velikih tržnih verigah/centrih, iz uvoza. S tem ne podpiramo lastnega trga in razvoja slovenskega gospodarstva, marveč korporacije, ki imajo samo en cilj, in sicer dobiček. Dolge tržne poti. Sadje, zelenjava in žito, predelani v končne izdelke, imajo v primeru samooskrbne verige kratko tržno pot. Zelenjava je bila pobrana še isti dan, torej izdelki niso bili pobrani na stopnji tehnološke zrelosti in potem več dni »ohranjeni pri življenju". V drugem primeru izdelki, ne glede na način pridelave, nikoli ne dosežejo tako ugodnega razmerja med kakovostjo in ceno, kot tisti, kupljeni od kmeta z obrazom.
Zagotovo pa kupovanje lokalnih izdelkov od kmeta z obrazom pomeni tudi visoko stopnjo samooskrbe gospodinjstva, saj z vsakim nakupom izražamo, koga in kateri sistem v Sloveniji želimo podpreti. Ljudje so veliko bolj sproščeni in najbolj nas veseli, ko se zadovoljne stranke vračajo vedno znova. Tako lahko vzpostavimo čisto drugačen odnos na dolg rok, nenadomestljiv tako za kmeta kot za potrošnika.
Skupnostni nakup je v primerjavi s klasično tržnico različen predvsem v tem, da stranke vedo, da bodo naročeni izdelek določene kakovosti zagotovo prevzele in se malo bolj sprostijo. Vodi jih namreč enostavni sistem naročanja in prevzemanja izdelkov, ki tudi nam olajša pripravo izdelkov.
Naj še omenim, da v velikih trgovskih centrih ne prodajamo. Zagotovo pa je drugače, ko stranke prevzamejo naročeno blago pri nas doma. Takrat iz minutke hitro nastane petnajst minut. Podobno je tudi na prevzemnem mestu zabojčkov, kjer zelo hitro steče beseda in smo po zaključeni sezoni že skoraj člani razširjene družine v dobrem in slabem, tudi zasebno.
ANDREJ OSTERMAN, nakupovalec in pridelovalc česna
Meni osebno se nakupovanje v velikih centrih ne zdi stresno, niti ni izguba časa. Prednost velikih centrov je po mojem mnenju v tem, da najdeš večino stvari na enem mestu in se ti ni treba voziti/hoditi na več koncev. V tem pogledu prihraniš kar nekaj časa. Ni pa mi všeč celotna izkušnja nakupovanja v velikih centrih, ker imam občutek da je stvar zelo “umetna”, ni mi všeč okolje centrov, ker kar čutim, da so narejeni za en sam cilj – potrošništvo. Torej, sam se žal odpravim v centre samo takrat, ko je res nuja. Veliko raje se sprehajam po mestu, zavijem na tržnico, potem pa še v butične trgovine, če rabim kaj posebnega.
V vlogi ponudnika se trudim predstaviti svojo zgodbo, saj nimam eko certifikata, tako kot večina ostalih ponudnikov, in (za sedaj) le s pogovorom lahko ustvarim zaupanje kupca v neoporečnost izdelka.
TATJANA CIBIC, nakupovalka in lastnica nasadov aronije
Sovražim nakupovanje v velikih centrih. Ne ljubi se mi posebej odpraviti tja, iskati parkirni prostor, po možnosti še voziček, pa nikoli nimam »pravega« drobiža za voziček… Sploh pa, če le morem, hrano kupujem drugje.
Na tržnicah in skupnostnih nakupih kupujem zaradi različnih razlogov. Ker verjamem, da je bolj naravno, manj škropljeno s sredstvi proti gnitju itd., kar je potrebno pri daljšem prevozu in skladiščenju v trgovini. Ker verjamem, da je izdelano z ljubeznijo (no ja, vsaj s pozornostjo in skrbjo). Ker tako vem, od kod je (upam, da res, in da ne goljufajo). Ker lahko kaj vprašam direktno proizvajalca.
ROMANA REJC, lastnica kmetije Navdih Istre
Pišem lahko le v svojem imenu. Zame je to opravilo tako stresno, da je dan po nakupovanju izgubljen, saj sem povsem brez energije, zato grem v velike centre le 3- do 4-krat na leto.
Zakaj je tako, se marsikdo od mestnih potrošnikov sploh ne zaveda, saj je tega vajen in že dolgo ločen od narave. Ne zaveda se, da je na prodajnih policah veliko preveč različnih izdelkov, preveč enakih izdelkov pod različnimi imeni, različnih proizvajalcev. Vse je postavljeno na podlagi dognanj psihologov, z namenom, da bodo ljudje čimveč kupili, zato je energijsko izčrpavajoče.
Morda se nekateri zavedajo, drugi morda čutijo v podzavesti, da naš organizem potrebuje prav hrano, pridelano v okolici našega doma. Zaradi skromnejše ponudbe zapravijo manj, toda ker je taka hrana morda nekoliko dražja od trgovinske, porabijo vse, kar so kupili in jim je žal vreči hrano v smetnjak.
DRAGICA JENKO; nakupovalka, nabiralka in vrtnarka
Z agresivnim reklamiranjem trgovine ljudem vsilijo misel, da nujno potrebujejo reklamirani izdelek, ko pa prideš domov, ugotoviš, da si kupil stvar, ki je ne rabiš, potratil si denar in še čas bi lahko koristneje porabil.
Pri bolj počasnem in premišljenem nakupovanju je čas tisti, ki ga lahko porabiš pametno in koristno. Nakupuješ, se družiš z drugimi ljudmi, komuniciraš, recimo s pridelovalci, z drugimi nakupovalci. Vem za primer, ko so redni obiskovalci tržnice, dva para, postali pravi prijatelji. Vsako soboto se srečajo ob pol desetih, gredo na kavo v bližnjo gostilno in potem na tržnici nakupijo, kar potrebujejo.
Kot vrtnarka in zeliščarka ne želim le prodati izdelka, ampak se z vsakim kupcem posebej tudi pogovoriti, izmenjati vsaj nekaj besed. To me pač veseli. Posebno vesela sem, kadar lahko komu svetujem – na primer, ko prodajam zelišča – in mi ta človek ob naslednjem obisku pove, kako je bil vesel mojega nasveta, kako je nekomu pomagalo, kako je nekdo nekje našel nekaj, kar je že dolgo iskal itd.
Sama s prodajo v velikih trgovskih centrih nimam izkušenj. Kadar jih obiščem sama (nerada, a včasih moram) in opazujem ljudi, se mi zdijo zelo brezosebni, brez veselja na obrazih. Ne morem reči, da kaj takega vidim na tržnici, še manj pa, če stranka pride na kmetijo. Veliko pa je odvisno od človeka.
JOŽICA MEHAK, ponudnica iz Dolenjske
Kdaj je nakupovanje stres in izguba časa, je odvisno od posameznika. Za prebivalce mest je tovrstno nakupovanje del vsakdana. Ljudje s podeželja pa v nakupovalnih središčih ne nakupujejo pogosto. Nakupe opravijo v manjših trgovinah in se tako izognejo izgubi časa in denarja.Kupci so pogosto soočeni z dejstvom, da v supermarketih kupujejo nekvalitetne pridelke, uvožene, neprimerno dozorele in konvencionalno pridelano hrano. Sodobni potrošnik je izobražen, osveščen in za svojo družino poišče le najboljšo hrano. Pestra ponudba na tržnici in pri skupinskih nakupih ponuja prav to.
Stik s kupci je zame zelo pomemben. Kot pridelovalka in gospodinja jim z veseljem posredujem želene informacije, tak način prodaje je res nekaj zelo lepega. S srcem pridelano in tudi prodano.
Domačija PR' GABRŠK, mlečni izdelki
Zaradi bogate ponudbe in pritiska, naj ljudje kupujejo kvalitetne in hkrati poceni izdelke, se odvija nekakšna konstantna tekma 'čimveč, čimbolje in hkrati poceni'. Izbira med velikim številom izdelkov je postala ravno tako potratna, kot iskanje kvalitetnega domačega izdelka. Nekateri ljudje se zato radi vračajo na tradicionalne tržnice zaradi občutka domačnosti in osebnega stika s ponudnikom hrane.
MARJETKA MIHELČIČ, nakupovalka in ponudnica žit
Nakupovanje/prodajanje na tržnici (ali sejmu, dogodku…) je zame vedno lepša izkušnja kot nakup v trgovini. Nikoli mi ni žal plačati evro več za zelo kakovostno domačo hrano. Tudi beseda ali dve s pridelovalcem/predelovalcem mi je pomembna, saj me vedno zanima energija človeka, ki je nekaj pridelal, naredil.
Prevelika ponudba povzroča stres in temu sledijo tudi velika potrošnikova pričakovanja: vse je »v akciji«, »bio, eko«, »kupončki«, »plačaš dva, dobiš štiri«, potem pa ne dobiš/kupiš nekih osnovnih stvari, po katere si prišel oziroma jih potrebuješ. Potrošniki pričakujemo, da bo več ponudbe na enem mestu pomenilo višjo kakovost ob ugodnejši ceni, kar pa se vedno izkaže za neuresničeno iluzijo.
Svet je postal prehiter, prepoln informacij in možnosti itd. in si vsi zaželimo pristnega stika, odnosa, besede, pogleda v oči, trenutka iskrenosti in lastnega doživetja. Ko vem, kje se je na primer pasla krava, ko vem, da je imela lepo in dobro oskrbo, stik z zemljo in kakovostno prehrano, potem vem, da mleko takšne krave kvalitetno.
Tudi zame, ko nastopim v vlogi kupca, je pomembno, da začutim človeka, ki prideluje hrano, ki jo jaz in moja družina jemo. To je vendar energija, ki jo spuščamo v svoje telo (in duha). Pomanjkanje časa nas vse skupaj osiromaši in tako izgubljamo stik s seboj, z okolico, z naravo … Nimam izkušenj s prodajo v trgovskih centrih, zato lahko podam le izkušnjo z druge strani – torej kot kupec. Moti me, ko kmetje najamejo zunanje prodajalce, ki ne poznajo niti njihove kmetije niti samega kmetovanja. Takrat zagotovo ne kupim ničesar. Drugače pa se, ko kdaj pa kdaj nakupujem v trgovskem centru, vedno oglasim pri stojnicah z domačo hrano, poklepetam s kmetom (oz. družinskimi člani), povprašam o načinu kmetovanja in si za vse to vzamem veliko časa. Mogoče celo več kot na tržnici.
MATJAŽ ANŽUR, pridelovalec piva
Čeprav sam ne nakupujem v velikih trgovskih centrih, je obiskovanje tržnic in skupnostnih nakupov družabno doživetje, ki ga imajo naši geni še vedno v spominu. Poleg druženja se v okviru skupnostnih nakupov lahko skujejo tudi prijateljske vezi! To je pomemben aspekt, saj kupec nekako dobi občutek, da izdelek ponujamo zaradi kvalitete in ne zgolj zaradi prodaje kot take! Zato ne ponujam svojih izdelkov v velikih centrih in upam, da jih tudi nikoli ne bom!
Družina NOVAK, pridelovalci zelenjave iz Savlje-Ljubljana
Nakupovanje v centrih postaja stresno zaradi hitrega tempa življenja, ko je treba vse narediti hitro, nihče nima časa, da bi čakal v vrstah pred blagajnami, vsem se vedno tako mudi. Pri skupinskem nakupu je veliko osebnega stika med potrošnikom in pridelovalcem, kar je bistvenega pomena, pa še hrana gre z njive naravnost na mizo. Ljudje so zadovoljni, če kupujejo kvalitetno hrano, njihovi odzivi pa so različni. Eni vzamejo naročeno in odidejo, drugi se malo nasmejejo, tretji kar oddrvijo naprej. Vzpostavitev stika je tako vedno dobrodošla, saj potem ponudnik kupcu lahko razloži marsikaj, česar kupec ne ve.
VESNA KLINC, nakupovalka in zeliščarka
Sama zelo malo nakupujem v centrih, tam pa prodajam in imam priložnost opazovati vedenjske navade ljudi, ki redno zahajajo v centre. Splošni vtis je, da so to precej apatični kupci, ki velikokrat hodijo v centre »na izlet«. Moje delo se dotika zdravja in počutja in pri tem se vedno trudim vzpostavit oseben odnos. Mislim, da je to pravi recept za zadovoljstvo in vračanje kupcev.
